Julija Perko je po osnovni izobrazbi univerzitetna diplomirana sociologinja. Zaradi osebnih okoliščin je leta 1999 pričela s študijem psihoterapevtske modalitete imenovane Realitetna terapija (RT), ki jo je zasnoval ameriški psihiater Dr. William Glasser, v Slovenijo pa prenesel Leon Lojk. Ker je vmes nastopilo še dvojno starševstvo, se je njen terapevtski študij zavlekel do končanja leta 2016. Kljub temu je študij terapevtskega pristopa ves čas »živela« na način, da je teoretične aksiome RT uporabljala v soočanju z vsakodnevnimi izzivi. Ob tem jo je najbolj opolnomočilo novo zavedanje, da lahko nadzoruje le lastno vedenje in da ima v okviru izbire svojih vedenj, povsem prosto izbiro. Da torej ni žrtev okoliščin, temveč lahko vpliva s svojimi odločitvami na lastno življenje. Prav tako jo je RT učila, da so vse dolgoročne psihološke težave odnosne težave. Odnosna težava vedno izvira iz nekega sedanjega pomembnega odnosa. Preteklost je sicer prispevala k temu kdo smo, toda naše potrebe lahko zadovoljimo le v sedanjosti in bodočnosti. Študij je tako ni usmerjal v raziskovanje preteklosti, prav tako jo je teorija bolj usmerjala v odnose z drugimi, kot s sabo.
Na razumski ravni je lahko povsem ponotranjila koncepte teorije izbire, ki je teoretična podstat RT. Toda vedno znova se je znašla v hudi osebni stiski, ko je kljub vsemu razumevanju opazovala sebe, kako je v okoliščinah, kjer se je odzvala povsem spontano, avtomatsko, boleče zaznavala, da ji racionalizacija okoliščin in izbir, ni pomagala k trajneje boljšemu počutju. Celo vedno bolj frustrirano in krivo se je počutila, ker vsa teoretična spoznanja niso bila niti slučajno usklajena z njenim vsakdanjim vedenjem. V iskanju odgovorov je raziskovala naprej in leta 2020 končno našla nastavke nadaljnjega študija in dela na sebi. S pomočjo dveh zanjo izjemno vplivnih knjig je končno ugotovila, da opis simptomov njenih težav kaže na to, da imajo njene psihosomatske težave izvor v njenem travmatičnem otroštvu. Zagnala se je v študij množice knjig, ki obravnavajo t. i. kompleksno post-travmatsko stresno motnjo. Tako se je med drugimi seznanila tudi s knjigo Pete-a Walker-ja, Kompleksna post-travmatska stresna motnja, ki jo je nagovorila na povsem drugi – čustveni ravni. Vstopila je v stik z avtorjem in po dvoletnem terapevtskem delu z njim integrirala njegove koncepte dela s travmatiziranimi osebami v svojo terapevtsko prakso. Glede na to, da avtor napotuje njegove kliente iz Evrope k njej, skrbita za doslednost izvajanja terapij na mesečnih supervizijah.
Pot raziskovanja in učenja se zanjo nikoli ne konča. Svoje znanje in razumevanje travme nenehno nadgrajuje z novimi spoznanji nevroloških znanosti ter pahljače pristopov odličnih avtorjev kot so Dr. Gabor Mate, Dr. Peter Levine, Dr. Richard Schwartz, DR. Judith Herman, dr. Bessel Van der Kolk in drugi. Tako kot je proces zdravljenja travme vseživljenjski, je tudi pot proti boljšemu počutju vsakodnevno delo raziskovanja in ozaveščanja naših starih miselnih in vedenjskih vzorcev, ki nam škodijo oz. nam ne služijo več.
Sama sebe zdaj opredeljuje kot Relacijsko terapevtko, saj je njen pristop pri delu s klientu utemeljen na izgradnji medsebojnega zaupanja, katerega predpostavka so spoštovanje, sočutno zanimanje za klienta in lastna izkušnja travme, ki ji zagotavlja potrebno integriteto za razumevanje klientovih težav.
V Sloveniji trenutno izvaja terapevtsko svetovanje v Cerknici, kjer tudi živi, za mednarodne kliente pa preko platforme Zoom. V stik z njo lahko vstopite na elektronskem naslovu Julija.perko@gmail.com.